Jan Vladimír Hráský je bil češki gradbeni inženir, hidrolog, balneolog, politik in univerzitetni profesor inženirstva, oskrbe z vodo in urbanega odvodnjavanja na češki Cesarski in kraljevi tehniški fakulteti v Pragi, kjer je bil v letih 1900–1901 tudi rektor. Od 1884 do 1897 je v Ljubljani deloval kot deželni stavbni inženir in pomembno vplival na gradbeni razvoj Ljubljane ob koncu 19. stoletja.

Jan Vladimír Hráský se je v Ljubljani poročil, tukaj deloval in po zaslugi zelo dobrih rezultatov kmalu postal član ljubljanskega mestnega sveta. Čeprav je bil po izobrazbi gradbeni inženir, je deloval tudi kot arhitekt. Leta 1889 so mu zaupali gradnjo Deželnega gledališča, kjer danes domuje ljubljanska opera. Pri tem projektu je sodeloval s češkim arhitektom Antonom J. Hrubim. Stavba je bila zgrajena leta 1892 v neorenesančnem slogu.

Med njegovim bivanjem v Ljubljani je leta 1895 mesto prizadel močan potres. Vendar pa posledice niso bile le negativne. Obnova mesta po potresu je postala priložnost za izgradnjo sodobne Ljubljane in Hráský je bil eden glavnih pobudnikov novega urbanističnega načrta.

Hráský je med obnovo Ljubljane izdelal tudi načrt obnove v potresu močno poškodovane stavbe Kranjskega deželnega dvorca, v kateri je danes Rektorat Univerze v Ljubljani. Ker je načrt presegal naročilo, ga je bilo treba prilagoditi. To nalogo je sprejel dunajski arhitekt češkega porekla Josip Hudetz, ki pa je ohranil funkcionalno zasnovo Hráskega.

Čeprav je najpomembnejše arhitekturne sledi pustil v Ljubljani, dela Hráskega najdemo tudi drugod po Sloveniji. Pri postavitvi Narodnega doma (1896), ki je bil po njegovi zasnovi zgrajen na Trgu celjskih knezov v Celju, je sodeloval z drugim češkim arhitektom Janom Vejrychom. Danes v stavbi domuje celjska mestna uprava. V času gradnje se je v mestu zaostril boj proti germanizaciji in stavba je postala simbol slovenske kulture.

Toda specializacija J. Hráskega je bila predvsem hidrologija, osredotočal se je na vodovodne objekte in urejanje vodotokov. Med njegovimi deli v Sloveniji je tudi vodovodni stolp v Kranju, ki je kulturni spomenik lokalnega pomena in je bil zgrajen šele po njegovi vrnitvi na Češko v letih 1909–1911. Kljub slabemu stanju in več kot stoletni starosti se še vedno uporablja in je priključen na kranjsko javno vodovodno omrežje. Delo Hráskega je tudi železni most čez reko Savo v Radečah, ki je bil v času gradnje tretji največji most na območju takratne Avstro-Ogrske. Danes je most tehniški spomenik lokalnega pomena ter turistična atrakcija za pešce in kolesarje.

J. Hráský je bil aktiven tudi v javnem življenju. Vključeval se je v planinska in speleološka društva ter podpiral češko-slovenske kulturne stike. Po vrnitvi na Češko se je še naprej posvečal hidrologiji ter predaval o oskrbi z vodo, melioraciji in kanalizaciji na Tehniški univerzi v Pragi. Ustalil se je v Poděbradih, od koder je bila njegova mati, tudi tam je bil aktiven na lokalni politični ravni. Umrl je v Pragi leta 1939.

PREVEDEL: Oskar Šubic