Gašpar Mašek (1794, Praga–1873, Ljubljana)

Skladatelj, dirigent in glasbeni pedagog Gašpar Mašek je prišel v Ljubljano leta 1820 na povabilo Filharmonične družbe. Mašek je spadal med pedagoško zelo usposobljene umetnike in se je aktivno ukvarjal s področjem glasbene vzgoje. V Ljubljani je na primer ustanovil in vodil mešani pevski zbor in pevsko šolo ljubljanske Filharmonične družbe ter poučeval na Javni glasbeni šoli. V času ljubljanskega kongresa Svete alianse (1821) je izvajal javne koncertne nastope. Domnevno je za kneza Metternicha celo pripravljal posebne glasbene večere.

Anton Nedvěd (1829, Hořovice–1896, Ljubljana)

Anton Nedvěd, skladatelj in glasbeni pedagog, je prišel v Ljubljano leta 1856 in postal glasbeni ravnatelj Filharmoničnega društva v Ljubljani. V letih delovanja v Sloveniji mu je uspelo dvigniti komorno in orkestralno glasbo na evropsko raven. Bil je eden izmed ustanoviteljev ljubljanske čitalnice, prav tako je sodeloval pri ustanovitvi Glasbene matice (1872). Posvečal se je tudi pedagoškemu delu. Leta 1863 je med prvimi sestavil učbenik za glasbeno vzgojo v slovenščini Kratek nauk o glasbi.

Anton Foerster (1837, Osenice u Jičína–1926, Novo mesto),

avtor najpogosteje izvajane in najbolj priljubljene slovenske opere

Rodil se je na Češkem, kjer je prejel glasbeno, a tudi pravno izobrazbo. Leta 1867 je prišel v Ljubljano, kjer je sprva služboval kot zborovodja. Že naslednje leto je postal organist in vodja glasbene sekcije v ljubljanski stolnici, kjer je deloval 41 let. Dejaven je bil tudi kot glasbeni pedagog ter urednik revije Cerkveni glasbenik. V zgodovino se je zapisal predvsem kot avtor prve slovenske opere Gorenjski slavček. Takoj po premieri leta 1872 je bila opera dobro sprejeta med kritiki, navdušila pa je tudi občinstvo. Zaradi svojega ljudskega duha še danes velja za najbolj priljubljeno in najbolj melodično slovensko opero. Anton Foerster je avtor tudi mnogih drugih skladb, ki se uvrščajo med najbolj dragocena glasbena dela. Njegov opus obsega okoli štiristo skladb različnih žanrov, od zborovskih in solističnih pesmi vse do komornih, klavirskih in orkestralnih del.

Emerich Beran (1868, Brno–1940, Ljubljana)

Postavil je temelje poučevanja violončela na profesionalni ravni

Skladatelj, glasbeni pedagog in violončelist je študiral v Brnu pri svetovno znanem češkem skladatelju Leošu Janáčku. Leta 1898 je odšel v Maribor, kjer je služboval kot učitelj na Državnem moškem učiteljišču. Izšolal je vrsto pomembnih slovenskih glasbenikov in skladateljev. V okviru učiteljišča je ustanovil tudi godalni orkester, ki je sčasoma zaslovel po vsej Sloveniji. Beran se je aktivno posvečal organizaciji koncertov in pomembno vplival na kulturo, življenje in dogajanje v Mariboru. Leta 1928 je sprejel ponudbo ravnatelja konservatorija v Ljubljani in začel poučevati violončelo. Preostanek življenja je preživel v Ljubljani, kjer je umrl 11. marca 1940. Na lastno željo je bil pokopan na mestnem pokopališču v Mariboru.

Václav Talich (1883, Kroměříž–1961, Beroun),

prvi dirigent Slovenske filharmonije v Ljubljani

Václav Talich je eden od največjih čeških dirigentov 20. stoletja. Svojo dirigentsko poklicno pot je začel v Ljubljani leta 1908 kot šef dirigent Slovenske filharmonije (1908–1912). Že po prvem nastopu v dvorani hotela Union je Slovenska filharmonija doživela velik uspeh. Talich je v kratkem času postal pomembna osebnost v ljubljanskih glasbenih krogih, saj se je pod njegovim vodstvom močno povečala tako kakovost orkestra kot njegovega repertoarja. Leta 2018 so Václavu Talichu v Grand Hotelu Union v Ljubljani postavili spominsko ploščo.

 

PREVEDEL: Jan Golba